Zaradi dodatnih funkcionalnosti, ki jih omogoča wordpres, sem blog preselil. Nov naslov je:
5.8.08
2.8.08
PSP odklep
Pokličeš na številko na bolhi, in čez pol ure sva bila zmenjena na parkirišča Lidl-a v Domžalah. Dal notri svojo kartico, svojo baterijo, počakal minutko ali dve. Dal DVD (z par igrami in ostalim) in PSP je odklenjen :-)))
Sedaj kopiram gor igrice preko USBja :-))) No ja, kar impresivna ta mala zverca. Grafika je odlična. Zvok tudi.
Za hčerko seveda, da ne bo imel kdo kakšnih čudnih pomislekov :-))
Sedaj kopiram gor igrice preko USBja :-))) No ja, kar impresivna ta mala zverca. Grafika je odlična. Zvok tudi.
Za hčerko seveda, da ne bo imel kdo kakšnih čudnih pomislekov :-))
30.7.08
Krogelni računalnik
Sodobne oblike tekmovanja z elektronskimi pripomočki
Imam Garmin ForeRunner-ja. In včeraj sem sprobal eno starejših oblik tekmovanja s pomočjo elektronskih naprav. Gre za način, ki ga je v bistvu sposoben vsak, tudi starejši mobilni telefon. V bistvu starejši kot je, bolj uporaben je. Ker ga je precej lažje pripraviti na samo dirko.
Gre pa enostavno za to, da štartaš s skoraj prazno baterijo. In potem se trudiš priti na vrh preden je zmanjka. Namreč, če ti zmanjka štroma, potem ostaneš brez GPS tracka. In ker dejansko ne veš, koliko bo baterija zdržala moraš voziti na "pas mater".
Včeraj mi ni uspelo. Baterija me je prehitela na nekako 2/3 poti.
Gre pa enostavno za to, da štartaš s skoraj prazno baterijo. In potem se trudiš priti na vrh preden je zmanjka. Namreč, če ti zmanjka štroma, potem ostaneš brez GPS tracka. In ker dejansko ne veš, koliko bo baterija zdržala moraš voziti na "pas mater".
Včeraj mi ni uspelo. Baterija me je prehitela na nekako 2/3 poti.
29.7.08
Bicikel kot terapevtsko-diagnostično sredstvo
Par dni sem se sedaj bolj švoh počutil. Ne vem zakaj. Morda zaradi vročine. Sopare. Morda lažja treušna gripa. Zastrupitv s hrano. Ne vem. Nekaj me je zvijalo po trebuhu, pa na sploh sem se švoh počutil. Dopoldan je še nekako šlo, popoldan pa samo ležat.
Klinac. Tako ne gre več naprej. Ali sem bolan ali ne. In sem se vsedel na bicikel in na Dobeno. Iy Dobena na Rašico. Če to zvozim, potem prav hud bolan nisem :-)) Ok, morda se bo pokazalo, da sem s tem prave posledice česarkoli že le izzval, in bom jutri na smrt bolan. Tudi prav. Bom vsaj vedel pri čem sem, ne pa da se na večer kot en nebogljen sirotek valjam po kavču in se smilim samemu sebi.
Po tej turi izgleda da čist 100% nisem, da pa bo šlo verjento na bolje.
Klinac. Tako ne gre več naprej. Ali sem bolan ali ne. In sem se vsedel na bicikel in na Dobeno. Iy Dobena na Rašico. Če to zvozim, potem prav hud bolan nisem :-)) Ok, morda se bo pokazalo, da sem s tem prave posledice česarkoli že le izzval, in bom jutri na smrt bolan. Tudi prav. Bom vsaj vedel pri čem sem, ne pa da se na večer kot en nebogljen sirotek valjam po kavču in se smilim samemu sebi.
Po tej turi izgleda da čist 100% nisem, da pa bo šlo verjento na bolje.
V notranjost Španije - Albacete - avtokamp Lagunas Ruidera
AvtoRoute je pokazal, da bi bilo najbolje v Valenciji zaviti proti notranjosti. Proti Albaceti. V vodiču opisano kot mesto, kjer ni praktično nič za videti. Kar pa v bistvu ni res. Že na poti do tja se vidi ogromno. Vetrnih turbin, med njimi pa vsake toliko časa kakšna sončna elektrarna. Španci očitno dejansko gradijo ogromno virov za tki. alternativno oskrbo z električno energijo. Ne dvomim da z EU sredstvi, ampak kaj bi to omenjali. Tudi ob tem intenzivnem kmetijstvu se mi je neprestano zastavljalo vprašanje koliko kilometrov papirja sproducirajo tukašnji kmetje, da dobijo vse razpoložljive EU subvencje.

V Albaceti se velikopoteznost nadaljuje. Očitno si je nekdo zaželel nov center mesta, in sedaj ga gradijo. Avenija dolga kakšen kilometer, na obeh straneh pa nove ogromne moderna bajte. Poslovne stolpnice. Ipd...
Spoznali smo pa tudi, da v popoldanskem času ni najbolj enostavno se najesti. Edina odprta restavracija je bil globalistični Burger King. In smo pač pojedli hamburgerje namesto kakšne lokalne specialitete. Klinc, če je bilo pa vse zapro.
Sem pa na parkirišču našeč odprt WLAN, se priklopil, in na hitro poiskal, kje bi se dalo v bližini prespati. Od motelskih verig ni bilo v bližini ničesar. Zato pa se je napovedal v bližini en kamp. In sicer v nacionalnem parku Lagunas de Ruidera. Avtokamp Los Batanes. Klinac. Če že imamo opremo za kampiranje s sabo, hčerki sta pa že večkrat spraševali kdaj bomo kampirali, pa smo šli. Omenil sem da je avtokamp bil v "bližini". To bližino je treba vzeti v smislu celotne poti. Bil je namreč le 100 km od Albacete, cirka uro in pol vožnje.

PS: Kasneje sem izvedel da je v Albaceti moja sestra preživela cirka leto na študentski izmenjavi. Kako majhen je ta svet :-)))

V Albaceti se velikopoteznost nadaljuje. Očitno si je nekdo zaželel nov center mesta, in sedaj ga gradijo. Avenija dolga kakšen kilometer, na obeh straneh pa nove ogromne moderna bajte. Poslovne stolpnice. Ipd...
Spoznali smo pa tudi, da v popoldanskem času ni najbolj enostavno se najesti. Edina odprta restavracija je bil globalistični Burger King. In smo pač pojedli hamburgerje namesto kakšne lokalne specialitete. Klinc, če je bilo pa vse zapro.
Sem pa na parkirišču našeč odprt WLAN, se priklopil, in na hitro poiskal, kje bi se dalo v bližini prespati. Od motelskih verig ni bilo v bližini ničesar. Zato pa se je napovedal v bližini en kamp. In sicer v nacionalnem parku Lagunas de Ruidera. Avtokamp Los Batanes. Klinac. Če že imamo opremo za kampiranje s sabo, hčerki sta pa že večkrat spraševali kdaj bomo kampirali, pa smo šli. Omenil sem da je avtokamp bil v "bližini". To bližino je treba vzeti v smislu celotne poti. Bil je namreč le 100 km od Albacete, cirka uro in pol vožnje.
PS: Kasneje sem izvedel da je v Albaceti moja sestra preživela cirka leto na študentski izmenjavi. Kako majhen je ta svet :-)))
Naročite se na:
Objave (Atom)

