31.5.08

Črnivec

Prva daljša tura letos. Vzpon na Črnivec. 902 metra - ali 910 odvisno komu verjameš. Je šlo kar lepo, sicer me jih je ene par prehitelo, ampak to ni čist nič čudnega. Ko sem šel pa dol, sem pa videl koliko me jih ni prehitelo :-)))


Kdo ima prav? Ura ali gostilna?

30.5.08

Indiana Jones posebni efekti v XpanD

Najnovejši filma o Indiani Jonesu je na voljo tudi v XpanD kinu skupaj s posebnimi efekti. Tokrat ne gre za 3d varianto, kot je bila pri Beowulfu, ampak gre za ostale "dimenzije". Se pravi da poleg vizualnih čutil zadovoljijo tudi ostale.

Konkretno se to vidi že pred samim filmom s prisotnostjo ventilatorjev ipd.... In res, potem med filmom malce piha, pa ko ga umivajo zadiši po milu. In potem v ječi poiskušajo posnemati vonj po zatohlosti, pa spet pride milo bolj do izraza. Pa ko se bliska, se bliska z dodatnimi lučmi, ipd...

No, od vseh efektov je meni še najbolj všeč špricanje z vodo, pa tudi nagibanje sedeža je kar ok. ker se pač malce nagnjen nazaj boljše sedi, ne ker bi se tresel v skladu s filmom.

Niso pa efekti nič kaj prida sinhronizirani s filmom. Tako začne tresti malce prepozno ali prehitro, milo se voha ko se kader še ni na ekranu itd....

Teh dodatkov je za ene 1,2 EURa, in približno toliko so tudi vredni. Kaj več pa ne. To je pač film z dodatnimi efekti, ne pa komplet večdimenzionalni film.

Bi pa vse skupaj zamenjal, če bi zadovoljili še eno čutilo. Recimo okuševalno. Da ti pač med filmom prinesejo eno hladno pivo.

29.5.08

Leto dni po protikadilskem zakonu

Koliko lokalov poznate, ki so se zaprli?

Sam v bistvu vem za eno gostilno, ki se je zaprla, ampak ne zaradi kadilcev, ampak ker so bili res zanič, in so izgubili goste.

In v takšnih primerih se je dobro spomniti na napovedi, kaj vse se bo zgodilo, kakšne bodo posledice. Spomniti na vse fobije in strahove, ki so s tem povezane.

Sam pa sem opazil predvsem to, da sedaj manj smrdim, ko pridem ven iz lokala. In grem dejansko raje vem, kot prej.

28.5.08

(not)joke of the week - pedofil.si

Dont kill the messanger, I just copy paste from shell.

mmac:Documents marko$ whois pedofil.si

**************************************************
* This is ARNES whois database *
**************************************************

domain: pedofil.si
registrar: siol
registrar-desc: Telekom Slovenije d.d.
registrar-url: http://www.siol.net/
created: 2008-05-09 15:03:07
created-by: siol
updated: 2008-05-10 19:40:53
updated-by: siol
nameserver: ns3.everydns.net
nameserver: ns1.everydns.net
nameserver: ns2.everydns.net
nameserver: ns4.everydns.net
registrant: G72773
source: ARNES

organization: Slovenska provinca Druzbe Jezusove
maticna: 5527589000
nic-hdl: G72773
address: Zrinjskega cesta 13
address: 1000 Ljubljana
address: SI
phone: +386.45805320
created-by: siol
created: 2008-05-09 15:03:03
updated: 2008-05-09 15:03:07
source: ARNES

Malce bolj svež pristop

Na netu (še kar) mrgoli ponudbe v smislu ponujamo vam.... čeravno precej bolj zadaneš s ponudbo v stilu "podarimo vam...".

Recimo lep primer je ocena vrednosti nepremičnine. Iz gole radovednosti pač naročim oceno, oni pa so dobili vse kar potrebujejo, da me bodo nato marketinško obdelovali, in če slučajno se odločim kdaj prodati, bodo prvi pri roki.

27.5.08

Facebook fenomen

Kaj je posebnega pri facebook-u?

V bistvu je tega veliko. Od recimo tega, da te, ko izve da imaš mail pri gmail-u, lepo povpraša po geslu za email account, češ da ti bo pomagal poiskati prijatelje - kar pa odpira strahotno varnostno luknjo, saj ti potem lahko berejo vso pošto. Do množice enih aplikacij, katerih namen mi ni najbolj jasen, razen očitnega, da zapravljaš čas.

Ampak to so vse zadeve, nad katerimi se bo navdušil vsak, malce bolj tehnično usmerjen računalničar. Bolj družboslovno navdahnjeni bodo pa verjetno navdušeni nad količino ljudi, predvsem pa "prijateljev", ki jih najdejo tam.

Pravi fenomen pa se mi zd to, da je večina ljudi gor prisotnih s pravim imenom in priimekom. Ne skrivajo se za nicknamei kot so brdavs, lukec, __utopija__, n4g4jiv4, ipd... Nop vzdevek, tako običajen v internetnem svetu, je zamenjalo ime in priimek.

Če dobro razmislimo je facebook nekako prvi to sploh ponudil. Čeprav, če res dobro razmislim, je bilo na 24ur.com, že leta nazaj vpis imena in priimka sestavni del registracije, in se je to tudi prikazovalo na konferencah (forum) in komentarjih člankov. Kasneje se je to zamenjalo v bolj "internetno" obliko, se pravi nickname. Škoda.

Uporaba pravega imena in priimka, namesto izmišljenega nicknamea, nekako tudi pomeni, da na facebook-u živiš realno življenje, ne pa nekega virtualnega. Kajti z registracijo nicknamea, si si dejansko pridobil tudi virtualno identiteto, ki si jo lahko razvijal popolnoma ločeno od svoje prave. Lahko si jo recimo uporabljal za izživljanje tega, kar si v realnem življenju ne moreš ali ne upaš privoščiti.

In tukaj verjetno tiči eden od vzrokov uspeha facebooka. Stapljanje realnega in virtualnega sveta. Čeravno ob tem ne smemo pozabiti tudi na njihovo izjemno učinkovita, včasih celo preagresivna, orodja za povezovanje uporabnikov.

20.5.08

MS DOS 5

Saj ne vem, ali je res ali fake.

18.5.08

Avtizem - Rain Man ni tako zelo redek

Pred tedni so imeli na CNNdan posevečen avtizmu. Saj veste, to je tisto iz filma Rain Man kjer je igral Tom Cruise. In v bistvu vse kar vem o avtizmu, je iz tistega filma. Od CNNa (nisem spremljal tistega dne) sem odnesel le to, da je to v bistvu zelo pogosta bolezen.

Tako pogosta, da sem jo žal srečal od blizu. Pogosto sem namreč z otrokoma na bližnjem igrišču, kamor zahaja tudi mamica z, tako se je izkazalo, otrokom, ki je avtističen. Sicer se mi je dozdevalo, da je otrok nekoliko drugačen, ampak v bistvu če ne veš koliko je dejansko star, težko presojaš njegovo fizično in duševno velikost. Malček me je sicer presenečala tolikšna raba dude, ampak žal tudi kakšen 4 letnik z dudo v usth ni ravno tako redek primer.

Ne glede na to kako visoko mnenje imamo o sebi kot staršu, takšen dogodek postavi starše pred izjemno hudo preiskušnjo. To je eden tistih primerov, na katere se je težko, upam si trditi da popolnoma nemogoče, pripraviti.

Takšni primeri nas podobno kot elementarne nesreče ponovno opozorijo na to kako majhni smo v resnici. Da ne glede na ves razvoj tako v naravoslovju kot v družboslovju, ima zadnjo besedo še vedno narava. In da je veliko pomembnejše, kot da poiskušamo svet ustvariti po svojih potrebah, to, da se naučimo živeti z njim. S takšnim kot je.

PS: Avtizem se lahko pojavi tudi kot reakcija na cepljenje. Ali ta nevarnost odtehta koristi?

Geometrija Slovenskih cerkva

Pred časom sem razmišljal, ali se bi lotil analize slovenskih cerkva, z namenom dokazati ali ovreči hipotenuzo(*) da se iz vsake slovenske cerkve vidi tri druge. Z poznavanjem geolokacij in višinskega profila Slovenije, je to to pač računski postopek, ki verjetno ni ravno enostaven, je pa izvedljiv. No pa kdaj drugič o tem.

Na temo geometrije slovenskih cerkva je v zadnji ŽiT (Življenje in Tehnika) objavljen članek Andreja Skvarča z naslovom Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji.

Avtor na osnovi lokacij cerkva išče "kronski dokaz" za uporabo metra kot merske enote že mnogo preden je bila uporaba le tega zakonsko določena. Primer takšnega dokaza je recimo devet razdalj po 5400 metrov, med cerkvami na širšem Mengeškem območju. Takšna natančnost seveda jasno kaže da so znali že pred mnogo leti (veliko cerkev je grajenih na ostanih prejšnjih svetišč) ne le meriti velike razdalje, temveč tudi uporabljali meter. Avtor tudi namigne na povezavo s kotom 54 stopinj, kar je polovica notranjega kota petkotnika. Torej ne le da so znali merti razdalje, temveč tudi kote.

Kar pa seveda ni presenetljivo. Pri merjenju velikih razdalj se ponavadi uporablja ravo merjenje preko kotov.

Navedenih je še precej primerov, od tega, da je povezava med dvema cerkvama paralelna z povezavo med drugima dvema (3 primeri), da skica cerkev odslikuje položaj zvezd v Velikem vozu ali Orionu (švica), in pa en kup primerov pentagramov na osnovi položaja zvezd.

Sam sem do tovrstnih raziskav zelo skeptičen. akaj naj pojasnim na primeru kriptografske metode, edine, ki je nezlomljiva. Gre seveda zato, da če je ključ s katerim želimo zakodirati neko besedilo enako dolg kot besedilo samo, je takšno enkripcijo nemogoče zlomiti. Enostavno zato, ker lahko iz nekega besedila s pravim ključem odkodiramo poljubno drugo besedilo. Še lažje delo pa imamo, kadar želimo iznekega obširnega besedila izločiti par stavkov. Ključ je v tem primeru še precej enostavneje najti. Tako recimo obstajajo ljudje, ki so sveto prepričani da je biblija itak povedala že vse, kar je bilo za povedati. Seveda, s pravim ključem, lahko iz biblije prebereš ma čisto vse kar si želiš.

In enako lahko velja, da bi bil popolnoma prepričan bi moral opraviti analizo in ne le kritično pisariti, tudi za geografijo Slovenskih cerkva. To da je med 10 cerkvami kar 9 razdalj dolgih 5400 metrov, lahko predstavimo tudi tako da 34 razdalj NI dolgih 5400. In pri tem sploh še ne vemo, koliko je še cerkvic na tem področju, ki pač v to analizo nekako niso pasale. Dodatno pa avtor ugotavlja, da so nekatere razdalje zelo točne, druge pa odstopajo od 70 do 100 metrov navzdol ali navzgor. Se pravi v bistvu je 9 razdalj med 5300 in 5500 metri. V bistvu bi bilo zanimivo videti graf razdalj, med slovenskimi cerkvami. In potem bi videli, ali kakšna razdalja res značilno odstopa. Verjetno bi znal maksimum res biti nekje okoli te razdalje. Ker gre pač za okroglo uro hoda. Kar pomeni da imaš potem do najbližje cerkve cirka pol urce hoda, kar se sliši sprejemljivo.

Avtorju po moje manjka malce znanstvenega pristopa. Znanstveni pristop, pomeni da gre raziskovalcu predvsem za resnico, ne pa za kakšne druge cilje. Se pravi da ko najde neko domnevno pravilo, hipotezo, jo poiskuša dokazati pa tudi ovreči. In ni zadovoljen s tem, da mu pač uspe približno postaviti 4 cerkva na točke pentograma, nato pa malce namigne da na petitočki pa lahk obstajajo ostanki kakšnega svetišča.

Ravno tako je malce na silo privlečen dokaz o uporabi metra glede na razdalje ki so 5400 metrov, pa še to v bistvu od 5300 do 5500. Te razdalje so ravno tako dober dokaz za uporabo milje, ali palca lai sežnja. Pa tudi za uporabo cerkvene milje, ki je 5400 metrov, in sem si jo ravnokar izmislil.

Ima malce slabe vesti, ker sem predvsem se lotil sesuvanja avtorja, pa nič konstruktivnega naredil. Ampak to delam predvsem z namenom, da bi morda avtor postregel še s kakšnimi trdnejšimi dokazi, da smo v Sloveniji že pred davnimi časi imeli geodezijo na nivoju vsaj starih grkov, če že ne boljše.

(*) - he he, valjda ni hipotenuza, ampak hipoteza. To je le test kako pozoren bralec ste.

16.5.08

Bicikliranje

Prav zanimivo je opazovati, kako spomladi poženeje po cestah in hribih kolesarji. To v bistvu ni nič čudnega. Še bolj zanimivo pa je, da podobno kot se po pomladnem navdušenju umiri rast rastlin, se tudi kolesarji bolj umirijo, in potem poleti in jeseni srečuje čedalje manj kolesarjev.

Se je pa letos izgleda povečalo število downhilašov. To je tistih, ki na hrib, za razliko od mene, ki grem gor zato da grem gor, gredo gor da bi šli potem dol. In imajo takšne dolge prednje vilice, pa ponavadi so še oklopljeni.

7.5.08

Kaj narediti z Josef-om Fritzl-om?

Ob primerih kot je primer tega avtrijskega gnusobneža, se bi marsikdo strinjal, da si zasluži le enostaven šus v glavo. In ob tem še dodal, da je to še prelepa smrt, in bi ga najraje še malce mučil pred smrtjo. Pa vendarle racionalno gledano, se moramo ob tem zavedati, da maščevanje, pa kakšnokoli že, ne bo popravilo storjenega gorja. In maščevanja, si kot ljudje ne smemo dovoliti.

Kaj nam pa torej preostane?

Najprej se lahko vprašamo, ali je Josef sploh človek. Ali pa ga je morda bolje enačiti z psom. Čeravno bi se okoli tega dokaj težko opredelil, to zadeve bistveno ne spremeni. Tako kot ni humano mučiti oz. izvajati maščevanja nad ljudmi, tako to ni humano tudi na živalmi. In nam tako označitev ostudneža za ščene ne pomaga preveč.

Vprašanje je, ali imamo kot družba pravico nekoga izobčiti. Da! Prepričan sem, da kot družba to pravico imamo in jo smemo izrabiti. Vprašanje je le, kako to izobčenje izvesti. Stoletja nazaj so recimo Angleži kaznjence lepo odpeljali na drug konec sveta, kjer so bili bolj daleč stran od družbe, zoper katero so se pregrešili. Tako bi Josefu lahko odmerili kakšen hektar zemlje, pa naj živi tam. Poje kar pridela, popije vodo, ki jo ulovi. Ko zboli naj mu bog pomaga. Za popotnico pa se mu da še kakšna tabeta, da si skrajša muke, če se naveliča življenja.

No, za umik iz družbe, se lahko izvede tudi šus v glavo. Za razliko od iste zadeve iz maščevanja, se mi iz tega razloga to zdi popolnoma sprejemljivo.

Pa vendar me pri tem še nekaj moti. Zverina bo sojeno. In se bo z njim ukvarjalo precej ljudi. Ali si to zasluži? Po moje bi bilo prav, da bi imel predsednik države možnost, tako kot jo ima za pomilostitve, tudi za obsodbe. Da enostavno reče, v tem primeru Avstrijski predsednik, Josef Fritzl je pes. In kot pes naj tudi pogine. In smo zaključili. V demokratičnih državah to ne bi smel biti problem. V nedemokratičnih pa že itak je tako.

In potem se mu da 24 ur ali par dni, da se pomiri sam s sabo, in adijo. Ter se družba namesto zločincem posveti žrtvam.

6.5.08

Free WLAN - Stekleni dvor - Ljubljana

Hypo banka, Merkur, blizu AMZS, KAD,....

Network: GSAguest
Username: gost
Password: gost

Dopišite še vi kakšnega :-)))

PS: V trzinu, je pa v bližini vrtca en čist odprt - "Trzin FreeWLAN - www.smesko.com"

Jagnje na žaru u Vukojebini

Kolega je povabil na jagnje na žaru nekam v bližino Plitvic. No, tega se nekako ne zamudi. Pa smo šli. Ok, Metlika, Karlovac, Korenica. Ni vedno lepa cesta, ampak je šlo. Nato pa iskanje mikrolokacije po skici kolega. Pravo cesto in nato cestico smo našli zelo hitro. In se lepo pelješ, pa pelješ pa še malo pelješ. Pa konec ceste. Naprej njiva. Ok! Sicer je v navodilih napisano "ideš po polju po filingu", ampak vseeno. Omenjena je tudi neka hiša z belo streho, ki je tam ni. Pa se spomnim, da je malo nazaj bil odcep, in da bi morda tam zavili, čeprav je pisalo desno. Gremo nazaj, pa na novo. In spet njiva. Hm.

Ok. Čas je za uporabo drugega namiga. "Pitaj domačine, kdje je šminker iz Zagreba sa teencem".

Ampak kje so domačini? Peljem nazaj, in skoraj že na glavni cesti srečam enega domorodca. "Molim, kdje se ide za Krbavica". Še preden je karkoli rekel, si je ogledal kakšne gume imam in nato vprašal, "da li je dovoljno visok ovaj avto?". Hm. Ne sliši se ravno spodbudno. Ampak hej, sej je kolega tudi pisal neka o nekem "polju i loši cesti".

No, potem sva se zmenila, da je še ena pot, nekoliko bolj naokoli, ampak bolj primerna za mestni avto :-)))

In gremo novih 20 km, po novi poti. Asfalt, makadam, slab makadam, makadam s travo na sredini, kolesnice, komaj vidne kolesnice, parkiraj na nepokošenem travniku.

Ampak smo prispeli. In sledilo je vse obljubljeno.

Mešano na žaru

Pečenje izpod peke

Jagnje na ražnju


Lokalni običaji

Grozljivi prizori

Čobanac

In lepa pokrajina

Pogosto nam bolj od cilja ostane v spominu pot!

4.5.08

Narava hiti od pamtiveka - kaj ne bi še človek?

Omemba, kako je svet vedno hitrejši in morda že prehiter za človeka postaja kar nekako stereotipna in v bistvu tudi retorična. Saj ne da se temu mnenju ne bi pridruževal. V zadnjih letih imam občutek, da se je hitrost življenja precej povišala, še posebej na poslovnem področju. Res pa da nikoli še nisem bil star toliko kot sem sedaj, in je ta pohitritev v bistvu sestavni del odraščanja (staranje mi je nekoliko neželen izraz, čeravno sem že kar dolgo časa nazaj odrastel, vsaj upam).

Ampak se nisem imel namena pridružiti vse splošnemu jamranju o tem, kam in kako hitro pluje nas svet. Zadnjič sem se namreč spomniil, da je hitrost in težnja po njej, v bistvu vgrajena v samo osnovo narave. Fizika nam namreč ponuja en zelo lep da je hitenje vgrajeno v naravo že v sami osnovi, najlepše pa se to vidi pri lomu svetlobe.

Verjetno ni ravno najbolj jasno kaj mešam sedaj eno fiziko in družbene pojave. Je pa zadeva čisto enostavna. Od točke A do točke B, ubere svetlobni žarek takšno pot, da je čas potovanja svetlobe najkrajši (Fermatovo načelo). Svetloba sama skratka hiti od kar se je ob velikem poku prvič zabliskala. In ne, ni ji dovolj da je najhitrejša, nič ne gre pač hitreje od svetlobe (razen ene izjeme), pa še ta s tem ni zadovoljna, in še pri iskanju poti izbira vedno najkrajšo. Če ni to kronski dokaz vgrajenosti hitenja v bistvo narave, potem pa res ne vem kaj je.

Skratka naslednjič, ko boste živčno iskali najhitrejšo pot, se malce ustavite in pomirite. Gre za popolnoma naravno stvar, zakaj bi se torej živcirali?