Pred časom sem razmišljal, ali se bi lotil analize slovenskih cerkva, z namenom dokazati ali ovreči hipotenuzo(*) da se iz vsake slovenske cerkve vidi tri druge. Z poznavanjem geolokacij in višinskega profila Slovenije, je to to pač računski postopek, ki verjetno ni ravno enostaven, je pa izvedljiv. No pa kdaj drugič o tem.
Na temo geometrije slovenskih cerkva je v zadnji
ŽiT (
Življenje in Tehnika) objavljen članek Andreja Skvarča z naslovom Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji.
Avtor na osnovi lokacij cerkva išče "kronski dokaz" za uporabo metra kot merske enote že mnogo preden je bila uporaba le tega zakonsko določena. Primer takšnega dokaza je recimo devet razdalj po 5400 metrov, med cerkvami na širšem Mengeškem območju. Takšna natančnost seveda jasno kaže da so znali že pred mnogo leti (veliko cerkev je grajenih na ostanih prejšnjih svetišč) ne le meriti velike razdalje, temveč tudi uporabljali meter. Avtor tudi namigne na povezavo s kotom 54 stopinj, kar je polovica notranjega kota petkotnika. Torej ne le da so znali merti razdalje, temveč tudi kote.
Kar pa seveda ni presenetljivo. Pri merjenju velikih razdalj se ponavadi uporablja ravo merjenje preko kotov.
Navedenih je še precej primerov, od tega, da je povezava med dvema cerkvama paralelna z povezavo med drugima dvema (3 primeri), da skica cerkev odslikuje položaj zvezd v Velikem vozu ali Orionu (švica), in pa en kup primerov pentagramov na osnovi položaja zvezd.
Sam sem do tovrstnih raziskav zelo skeptičen. akaj naj pojasnim na primeru kriptografske metode, edine, ki je nezlomljiva. Gre seveda zato, da če je ključ s katerim želimo zakodirati neko besedilo enako dolg kot besedilo samo, je takšno enkripcijo nemogoče zlomiti. Enostavno zato, ker lahko iz nekega besedila s pravim ključem odkodiramo poljubno drugo besedilo. Še lažje delo pa imamo, kadar želimo iznekega obširnega besedila izločiti par stavkov. Ključ je v tem primeru še precej enostavneje najti. Tako recimo obstajajo ljudje, ki so sveto prepričani da je biblija itak povedala že vse, kar je bilo za povedati. Seveda, s pravim ključem, lahko iz biblije prebereš ma čisto vse kar si želiš.
In enako lahko velja, da bi bil popolnoma prepričan bi moral opraviti analizo in ne le kritično pisariti, tudi za geografijo Slovenskih cerkva. To da je med 10 cerkvami kar 9 razdalj dolgih 5400 metrov, lahko predstavimo tudi tako da 34 razdalj NI dolgih 5400. In pri tem sploh še ne vemo, koliko je še cerkvic na tem področju, ki pač v to analizo nekako niso pasale. Dodatno pa avtor ugotavlja, da so nekatere razdalje zelo točne, druge pa odstopajo od 70 do 100 metrov navzdol ali navzgor. Se pravi v bistvu je 9 razdalj med 5300 in 5500 metri. V bistvu bi bilo zanimivo videti graf razdalj, med slovenskimi cerkvami. In potem bi videli, ali kakšna razdalja res značilno odstopa. Verjetno bi znal maksimum res biti nekje okoli te razdalje. Ker gre pač za okroglo uro hoda. Kar pomeni da imaš potem do najbližje cerkve cirka pol urce hoda, kar se sliši sprejemljivo.
Avtorju po moje manjka malce znanstvenega pristopa. Znanstveni pristop, pomeni da gre raziskovalcu predvsem za resnico, ne pa za kakšne druge cilje. Se pravi da ko najde neko domnevno pravilo, hipotezo, jo poiskuša dokazati pa tudi ovreči. In ni zadovoljen s tem, da mu pač uspe približno postaviti 4 cerkva na točke pentograma, nato pa malce namigne da na petitočki pa lahk obstajajo ostanki kakšnega svetišča.
Ravno tako je malce na silo privlečen dokaz o uporabi metra glede na razdalje ki so 5400 metrov, pa še to v bistvu od 5300 do 5500. Te razdalje so ravno tako dober dokaz za uporabo milje, ali palca lai sežnja. Pa tudi za uporabo cerkvene milje, ki je 5400 metrov, in sem si jo ravnokar izmislil.
Ima malce slabe vesti, ker sem predvsem se lotil sesuvanja avtorja, pa nič konstruktivnega naredil. Ampak to delam predvsem z namenom, da bi morda avtor postregel še s kakšnimi trdnejšimi dokazi, da smo v Sloveniji že pred davnimi časi imeli geodezijo na nivoju vsaj starih grkov, če že ne boljše.
(*) - he he, valjda ni hipotenuza, ampak hipoteza. To je le test kako pozoren bralec ste.
